Vsak miselni proces potrebuje fazo inkubacije

Na Literarnici veliko pišemo o pisanju, o koristnostih pisanja (predvsem ročnega), o ustvarjalnosti in kako jo spodbujati, o ustvarjalnem razmišljanju, ki ga lahko spodbujamo z različnimi tehnikami.

Pogosto pišemo tudi, kako s pisanjem lahko dosežemo in izboljšamo določene veščine, kot so osredotočenost, vztrajnost, načrtovanje in mnoge druge.

Pisanje je v prvi vrsti predvsem miselni, a kot vsak proces, tudi učni proces. Ko se naučimo dejansko pisati črke in besede, še ne pomeni, da smo se tudi naučili pisati. Pisanje, da besede, povezane v stavke in povedi, dobijo tudi smisel in jasno sporočilnost, se prične šele ko se naučimo pisati črke in se praktično nikoli ne konča. Če veliko pišemo, se pri tem ves čas učimo, skozi učenje se spreminja tudi naš pristop do pisanja, razmišljanja in tudi slog pisanja.

Skozi proces pisanja se nam na primer spreminja tudi pisava sama.

Pri vsakem miselnem ali učnem procesu potrebujemo tudi čas "odmora" ali tako imenovano fazo inkubacije, ki je sestavni del tehnik ustvarjalnosti in ustvarjalnega razmišljanja.Pri učenju nam pride vedno prav, saj se lahko z nekaj predaha, kasneje ponovno in bolj sproščeno vrnemo k učenju, hkrati pa ugotovimo, da smo si precej že zapomnili. Torej, naj gre za pisanje, učenje, slikanje, načrtovanje, razvijanje nove ideje, potrebujemo čas, ko se od razmišljanja ali učenja odmaknemo in navidez o tem ne razmišljamo.

Faza inkubacije v ustvarjalnem procesu pomeni, da smo stvar, idejo raziskali, preučili tudi druge, nasprotne vidike, v tej fazi pa pustimo, da se naše znanje in izkušnje povežejo in spojijo v celoto, na kateri bomo nadalje gradili.

Ste kdaj nekaj mrzlično iskali in tega nikakor niste mogli najti? Nato pa ste iskanje pustili in čez dan ali dva (ali pa tudi že čez nekaj minut) to stvar nepričakovano našli? Preden ste stvar našli, ste bili v fazi inkubacije, kjer se z zadevo niste ukvarjali zavestno oziroma ste jo odmislili, zato so se v vaših mislih lahko povezale izkušnje in spomini, da ste iskano našli.

Pokazatelj, da je čas za fazo inkubacije, je ponavadi, ko se z nečim že predolgo ukvarjamo in se silimo najti nove rešitve, a nam to nekako ne uspeva. Pri pisanju je ta pokazatelj t.i. pisateljska blokada, ki ne pomeni nič drugega kot to, da se od svojega pisanja nekoliko in za nekaj časa oddaljimo.

A tu nastopi za mnoge težji del. Lažje je namreč prepoznati, da se bi morali z nečim prenehati ukvarjati, kot pa se dejansko od problema odmakniti. Naši možgani so navajeni, da razmišljanje o nečem težko kar "ugasnemo". Zato vedno pomaga, da se od zadeve tudi fizično odmaknemo:

• Gremo na sprehod. V mirnem sproščujočem okolju bodo na površje priplavale druge misli in prenehali bomo intenzivno razmišljati o svojem problemu.

• Če pišemo zgodbo, dopis ali poročilo, lahko začnemo pisati nekaj drugega, morda si izmislimo pesem ali zapišemo isti stavek desetkrat, dvajsetkrat zaporedoma.

• Se lotimo pospravljanja. Morda za marsikoga ne ravno idealna izbira, a zagotovo pomaga.  In na koncu dneva boste imeli tako listo stanovanje kot tudi misli.

• Berite. Branje je lahko zelo sproščujoče opravilo in zgodbe nas lahko tako posrkajo vase, da pozabimo na težavo, s katero smo si razbijali glavo pred tem.

• Otroke lahko med učenjem spodbujate, da si vzamejo odmore, kjer naj rišejo ali telovadijo. Tudi odrasli se lahko lotimo tega.

Pri vsem skupaj pa pazite na nekaj pasti. Kot inkubacijske faze se ne poslužujte gledanja televizije ali igranja igric. Morda bodo služili kot inkubacijska faza, a jim preradi posvetimo preveč časa, kar bo vplivalo na našo motivacijo nadaljevati s pisanjem, učenjem itd.

Prav tako naj vas ne zaslepi misel, da za inkubacijo nimate časa. Veliko več časa boste porabili, če se boste z idejo na silo ukvarjali, kot pa če bi si vzeli dan "oddiha" od nje.